Tesnilne mase ne vsebujejo formaldehida.
Tesnilna zmes je viskozen, pasti podoben material, sestavljen iz naravnih ali sintetičnih olj, tekočih smol, bitumna z nizkim tališčem ali katrana – pogosto v različnih kombinacijah – v mešanici z modificirano gumo, vlakni in mineralnimi polnili. Običajni osnovni materiali vključujejo sušilna olja, gumiran bitumen, gumiran katran, premogov katran, polibuten, polivinilklorid (PVC) in njihove kompozite.
Te spojine so plastični ali elastoplastični materiali. Ko so enkrat nanesene, tvorijo površinsko kožo – ali pa se postopoma strdijo – zaradi oksidacije, izhlapevanja komponent z nizko molekulsko maso ali ohlajanja; vendar se običajno ne strdijo kemično. Prilagodijo se lahko zamikom sklepov do ±3 %, pri čemer visokokakovostni izdelki prenesejo ±5 % do ±7,5 %.
Takšni izdelki običajno privlačijo prah, se zmehčajo, ko so izpostavljeni olju na osnovi ogljikovodikov, in sčasoma izgubijo svojo plastičnost in elastičnost, kar ima za posledico relativno kratko življenjsko dobo. Zaradi nizkih stroškov in enostavne uporabe so se pred sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja pogosto uporabljali za tesnjenje gradbenih stikov in še danes ohranjajo določeno prisotnost na trgu.
Izdelki na osnovi polibutena ali poliizobutilena so dražji, vendar nudijo vrhunsko vzdržljivost. Izdelati jih je mogoče v samolepilne trakove za zapolnjevanje reg in se uporabljajo tudi kot primarno tesnilo za izolacijske steklene enote.
